Med pomembnejšimi sodnimi odločbami zadnjega obdobja s področja delovnih razmerij je vsekakor treba izpostaviti odločbo Vrhovnega sodišča RS št. VIII Ips 206/2018 z dne 8.10.2019, s katero je sodišče spremenilo dosedanjo sodno prakso in odločilo, da delavcu, ki je bil neupravičeno odsoten z dela, za ta čas ne pripada plača (mu je pa delodajalec dolžan plačati prispevke za socialno varnost). Celotno besedilo lahko najdete na tej povezavi, v nadaljevanju pa glavni izsek obrazložitve:
''Nadomestilo plače delavcu pripada, če je delavec odsoten z dela zaradi enega od razlogov, ki so zakonsko določeni oziroma izrecno dogovorjeni na podlagi sporazuma socialnih partnerjev. Delovnopravna ureditev ne predvideva obveznosti plačila nadomestila plače v primeru neupravičene odsotnosti delavca z dela. To bi bilo nenazadnje v nasprotju z namenom instituta nadomestila plače, ki predstavlja socialnovarstveno pravico iz delovnega razmerja in pomeni kontinuitetno plačilo v primeru upravičene odsotnosti z dela. Napačno je stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženec dolžan tožnici plačati plačo oziroma nadomestilo plače za sporno obdobje zgolj zaradi dejstva, ker je bila v tem času v delovnem razmerju pri tožencu oziroma ker toženec zoper njo ni sprožil postopka odpovedi delovnega razmerja. Obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo. Zgolj izjemoma, v primerih, ki jih delovnopravna ureditev izrecno predvideva, je delavec upravičen do nadomestila plače tudi v času, ko ne opravlja dela.''