Vprašanje: Spreminjamo pravilnik o sistemizaciji delovnih mest in nas zanima ali lahko znižamo zahtevnost delovnih mest, da bodo vsi obstoječi zaposleni izpolnjevali pogoje za opravljanje dela. Ob pregledu obstoječega stanja smo namreč ugotovili, da kar nekaj zaposlenih, čeprav smo z njihovim delom zadovoljni, ne izpolnjuje formalnih pogojev, ki so določeni v trenutni sistemizaciji, in ne bi bili radi zaradi tega v prekršku.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)[1] v 1. odstavku 22. člena določa, da mora delavec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi, izpolnjevati predpisane, s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določene oziroma s strani delodajalca zahtevane in v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona objavljene pogoje za opravljanje dela. Iz navedene določbe izhaja, da mora delavec (med drugim) izpolnjevati pogoje za opravljanje dela, ki ste jih določili z aktom o sistemizaciji. Ti pogoji so običajno zahtevana izobrazba, delovne izkušnje, specialna znanja oziroma usposobljenost itd. Obveznost določitve pogojev za opravljanje dela izhaja neposredno še iz določbe drugega odstavka navedenega člena, ki določa, da je delodajalec dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela (ta obveznost ne velja za manjše delodajalce).
Pri določanju pogojev za opravljanje dela v aktu o sistemizaciji ste omejeni samo s pogoji za opravljanje dela, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba, kar pomeni, da izven tega povsem svobodno določate zahtevane pogoje. Običajno se pri tem zasleduje optimalna organizacija delovnega procesa in ne usklajevanje z obstoječim stanjem, vendar boste to seveda morali storiti, če dejansko stanje ne ustreza formalno zahtevanemu. Pri tem pa namesto nižanja zahtevnosti delovnih mest (določanja nižjih zahtev za zasedbo delovnega mesta, na primer nižje izobrazbe) predlagam, da zahtevane pogoje določite alternativno. Kot primarne določite pogoje, ki najbolj ustrezajo samemu delovnemu mestu, njegovi zahtevnosti in drugim posebnostim, hkrati pa določite alternativne pogoje. Primer: za delovno mesto vodja prodaje se primarno zahteva VII. stopnja izobrazbe ekonomske ali podobne smeri (star sistem) s petimi leti delovnih izkušenj v prodaji, alternativno pa VI. stopnja izobrazbe ekonomske ali podobne smeri (star sistem) z desetimi leti delovnih izkušenj v prodaji. S tem obdržite prvotno zahtevnost delovnega mesta (VII. tarifni razred), kar je lahko pomembno za določene pravice in obveznosti (npr. v zvezi z odpovednim rokom, poskusnim delom itd. - glej kolektivno pogodbo) ter je boljša osnova za prihodnje kadrovanje, hkrati pa omogočite zaposlitev tudi kadrom, ki sicer ne izpolnjujejo primarnih pogojev za opravljanje dela, ste pa prepričani, da bodo lahko zaradi drugih kvalitet učinkovito opravljali delo na sistemiziranem delovnem mestu.
[1] Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.